Res morajo vsi, v restavraciji, vedeti kaj smo naročili?

Res morajo vsi, v restavraciji, vedeti kaj smo naročili?

Sedim s prijatelji v  precej polni restavraciji. Natakar hiti od mize do mize, sprejema naročila, prinaša hrano in pijačo, čisti mize … na splošno precej hrupno. Vsako toliko se sliši zvonec, ki sporoča enemu od natakarjev, da je neko naročilo končano.

 

Natakarji se ne vznemirjajo, imajo druga opravila. Ponovno slišim zvonec, zdaj je očitno kuhar že izgubil potrpljenje, ker je večkrat udaril po zvoncu. Eden od natakarjev si je vzel čas in odšel v kuhinjo po pripravljeno hrano. Vidim, kako prihaja k mizi, dve od nas, in glasno »napove« “Tagliatelle s tartufi”, in očarljiva dama dvigne roko. Natakar nadaljuje “špageti Carbonara”, ki ga je gospod ogovoril v zgodnjih petdesetih in pravi “moj” z globokim glasom. Natakar nadaljuje z isto rutino z ostalimi gosti mize, priznajmo to je včasih je rahlo moteče.

 

Če bi profiliral goste, glede na to, kar sem slišal v tej restavraciji, bi sklenil, da ljudje v petdesetih letih bolj ali manj jedo testenine ali da je ta restavracija znana le po dobri “pasti”. Profesionalno “Profiliranje” je zgodba za drugo priložnost.

 

Pravzaprav se mi postavlja vprašanje, zakaj natakarji, ko pridejo do mize sprašujejo, kaj je za koga? Zakaj morajo vsi vedeti, kaj je nekdo naročil? Zakaj je komunikacija med natakarji in kuhinjo enaka kot v devetdesetih !?

 

Res ni boljšega načina za komuniciranje?

 

Obstaja!

 

V podjetju Utiliter smo razvili rešitev, ki natakarjem pomaga »pomniti«, kdo je naročil brez spraševanja, kot v predhodno opisanem primeru. Nekdo bo rekel: “Treniraj pomnjenje P ** ti m ** ina” 🙂 . To je nekako možno, ko  ista oseba prevzame naročilo in postreže naročeno (toda tudi največji strokovnjaki med natakarji si težko zapomnijo vse, kar je naročeno, sploh, ko je veliko gostov v lokalu.

 

Toda kako rešiti težavo pri serviranju in prenosu naročil, ko to ni domena iste osebe?

 

Imenovali smo ga preprosto “Položaj na mizi”. S to malo funkcionalnostjo nihče v restavraciji ne bo slišal, kaj sem si danes zaželel za kosilo, in vsi v »družbi« za mizo bodo dobili točno to, kar so naročili,  brez vprašanj.

 

Komunikacija med natakarji in kuhinjo pa je še bolj napredna, obstaja rešitev, ki pospeši proces z maksimiranjem zadovoljstva gostov. To temo bomo pustili za naslednji blog.


Previous